ZGODOVINA - KIDRIČEVO

Sternthal – Sterntal – Šterntal – Strnišče – Kidričevo

Ljubitelji zgodovine kraja Kidričevo se združujemo v Zgodovinsko sekcijo – MATEJ SLEKOVEC, ki deluje pri kulturnem društvu DPD Svoboda Kidričevo

Spletni portal ZGODOVINA – KIDRIČEVO

je namenjena ohranjanju zgodovine, ljudskega, kulturnega in zgodovinskega izročila ljudi v kraju Kidričevo z okolico. 
Je rezultat spoznanja, da je zbrano gradivo tovrstne tematike zgodovine posameznih krajev premalo prisotna v spletnem prostoru. Stran je razdeljena po tematskih menijih in podmenijih. Nekatere vsebine so povzete z drugih spletnih strani. Pri takšnih vsebinah je naveden tudi vir s povezavo na spletno stran.

Pripravili smo, 25. in 26.11.2023, velik SIMPOZIJ ob 120 letnici smrti zgodovinarja Mateja Slekovca.
Mineva 120 let od smrti duhovnika in zgodovinarja Mateja Slekovca. Zato smo se v zgodovinarski sekciji DPD svoboda Kidričevo odločili narediti simpozij o njegovem delu in življenju, pripravili priložnostno razstavo, postavili spominsko ploščo, obnovili njegov nagrobni spomenik na pokopališču slovenskih velikanov Navje in izdali donatis njegovega dela, ki je povezan z našim krajem in življenjem naših prednikov. Sam Slekovec nas poduči kako pomembno je vedeti in ceniti njihovo delo. V citatu velikega rimskega misleca Ciceron nam pove kaj se zgodi z nami, če zgodovine naših prednikov ne poznamo. Ta skromni korak, da delo kaplana v lovrenški župniji pride v naše domove, je priložnost, da se naučimo uporabiti njih delo v sedanjosti in v prihodnosti in s tem prispevamo k trdnim identitetnim temeljem naših krajev, ki pa so osnova zdrave prihodnosti.
Franc Mlakar

SLAVNOSTNI SIMPOZIJ V SPOMIN 120. LAT SMRTI LJUBITELJSKEGA ZGODOVINARJA, DUHOVNIKA, MATEJA SLEKOVCA Simpozij prireja Zgodovinska sekcija Matej Slekovec.

Matej Slekovec 1846 – 1903 – Wikipedija

Časopisa za zgodovino in narodopisje – 1904: V spomin Mateju Slekovcu. Priobčil Fr. Kovačič – stran 56.

• Sekcija raziskuje lokalno zgodovino kraja, predvsem dogajanja v obdobjih Sternthal-a, Strnišča in Kidričevega. Člani so s svojim znanjem in intelektualno lastnino partner zainteresirani javnosti. Pomembno pa je dejstvo, da se družijo osebe, ki imajo skupne interese, to je ljubezen do zgodovine.

Kronološki-pregled-razvoja-kidricevega-do-leta-1945Prenos

NOVO NASTALO NASELJE STRNIŠČE – KIDRIČEVO

Kidričevo, novo nastali kraj z nesrečnim imenom, ki ves čas spominja na enega najbolj krvavih povojnih komunističnih morilcev Borisa Kidriča, je vse od prve svetovne vojne zaznamovan s taborišči.

V Sternthal-u (Šterntal), tako je bilo prvotno ime kraju, v času prve svetovne vojne so za potrebe namestitve ruskih vojnih ujetnikov ustanovili veliko taborišče za ujetnike avstro-ogrske armade. Med potekom krute vojne so bili prisiljeni ta taborišča spremeniti v vojaške bolnišnice s kapaciteto več kot 14000 postelj iz obeh front.

V času nacistične okupacije v drugi svetovni vojni, se je nemški okupator odločil, da leta 1942 v kraju Strnišče zgraditi tovarno glinice in aluminija (TGA). Za potrebe gradnje tovarne, je zgradil veliko delovno taborišče na južni strani železniške proge ter gradbišča tovarne.

Po porazu nacistično fašističnih sil v II. svetovni vojni in zmagi komunistične revolucije na slovenskih in jugoslovanskih tleh, so to delovno taborišče prevzele nove revolucionarne oblasti. Taborišče so po prevzemu vse do 1949 preoblikovali v veliko koncentracijsko taborišče OZNE. Ta je kruto obračunavala ter pobila vse morebitne nasprotnike revolucionarnega komunističnega režima , plemiči, industrialci, nacionalnimi manjšinami in kmeti.

Leta 1949 so v Sloveniji ob velikih gradbiščih industrijskih in energetskih objektov nastala delovna taborišča. Eno takšnih je bilo do spomladi 1951 tudi ob nadaljevanju gradnje Tovarne glinice in aluminija v Strnišču. Z gradnjo tovarne se je najprej taborišče moderniziralo. Podrle so se lesene barake in na njihovih mestih zgradile zidane barake, katere so dobivale značilnosti naselja. Taboriščniki so se zamenjali z delavci in njihovimi družinami, zaposlene v novo nastali tovarni TGA. Taborišče ni več zadostovalo za hitro širjenje tovarne, ki je nudila delo in dom tovarniškim delavcem in njihovim družinam.

Sprejeli so odločitev za novo naselje Strnišče, sprejet je bil zazidalni načrt severno od železniške proge, ki ga je izdelal ing. arh. Fürst Danilo in je bil odobren od Ministrstva za gradnje z odločbo z dne 13.6.1947 št.-5, projekt 258/47 kar izhaja iz ZAPISNIKA sestavljenega 6.10.1951 v TGA v Strnišču in je bil realiziran nekje do 1960 leta.

Z nastankom Krajevne skupnosti Kidričevo leta 1965 je kraj dobil dodatno potrebno infrastrukturo, veliko truda in skrbi pa so namenili varstvu okolja na tem področju. Za razvoj krajevne skupnosti so bila skoraj zmeraj na voljo le lastna sredstva, zbrana s samoprispevkom in prostovoljnim delom krajanov. Zato so zelo ambiciozno zastavljeni cilji v krajevni skupnosti Kidričevo kot tudi širše ostajali le delno izpolnjeni.

Register nepremične kulturne zaščite območja Kidričevega – RKDPrenos

Spodaj so omenjena temeljna zgodovinsko raziskovalna dela posameznih avtorjev, ki so pomembna za poznavanje zgodovine Kidričevega:

• Matej Slekovec:
  • Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju. Krajepisno – zgodovinske črtice.
• • VURBERG. krajepisno-zgodovinska črtica
• • Sekelji : rodoslovna in životopisna razprava
• • Škofija in nadduhovnija v Ptuji
• • ODLIČNI KRANJCI
• • Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške : življenjepisne črtice
• • Slovenske večernice
  • Die Szekely oder Zekel von Revent, Freiherren von Friedau.
  • Grad in graščina Ljutomerska, – Matej Slekovec stran159
  • Kruci na Slovenskem Štajerskem
  • Večernice pouk in kratek čas
  • V spomin Mateju Slekovcu – Fr. Kovačič – Časopis za zgodovino in narodopisje – stran 52

• Vida Rojic:
  • ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1984 / 1 naslov IZ ZGODOVINE STRNIŠČA IN KIDRIČEVEGA na strani 57 do 121 celi zbornik na zavihku TABORIŠČE 1915-1918

• Marija Hernja Masten:
  • ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2004 / 1

• Lojze Penič:
  • TABORIŠČA V STRNIŠČU 1941-1945

• Irena Mavrič Žižek:
  • OBČINA KIDRIČEVO V ČASU OKUPACIJE IN NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA 1941–1945 – stran 200
• Fran_Kovačič_-_Slovenska_Štajerska_in_Prekmurje.pdf (wikimedia.org) Ljubljana, 1926.

Občina Kidričevo je decembra 2006 predala v hrambo, Pokrajinskemu arhivu Ptuj, dobro ohranjeno arhivsko gradivo “KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO”, ki je bilo tehnično opremljeno s prevzemnim popisom.

– SI_ZAP_0019-16_OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HAJDINA,

– SI_ZAP_ 328_KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR STRNIŠČE 1949-52,

– SI_ZAP_0415-7_KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO,

– SI_ZAP_0415-24_KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO,

– SI_ZAP_0415-25_KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO,

– SI_ZAP_0415-26_KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO,

– SI_ZAP_0415-29_KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO

KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO 1956-1995

Signatura: 415
Čas nastanka gradiva popisne enote: 1956–1995
Obseg gradiva popisne enote: 31 šk.; 3,1 tm

Vsebina
Statuti 1966–1981, samoupravni akti krajevne skupnosti Kidričevo 1973–1977, samoupravni sporazumi 1974–1977, zbor delegatov skupščine krajevne skupnosti Kidričevo 1976–1983, programi, plani dela, letna poročila iz let 1960 in 1964–1995, zaključni računi leta 1980 in 1984–1985, pregled dohodkov in izdatkov krajevne skupnosti 1974–1976, finančni načrti za krajevno skupnost 1986–1995, zemljiškoknjižne zadeve, zemljišča krajevne skupnosti, zapisniki sej sveta krajevne skupnosti Kidričevo 1974–1979, zapisniki zbora delegatov 1974–1977, zapisniki sej samoupravne delavske kontrole 1976, zapisniki upravnega odbora za izgradnjo letnega kopališča – delovno gradivo 1971–1977, zapisniki krajevnih odborov 1972–1994, sklepi sveta krajevne skupnosti 1976–1983, poravnalni sveti 1976–1994, zaupni spisi 1968–1979, kulturno prosvetna dejavnost krajevne skupnosti Kidričevo, gradbene zadeve – tehnična dokumentacija objektov, pošta 1977–1995, volitve 1974–1978, volilni imeniki 1978, ceste 1972–1977, razne pogodbe 1959–1960, 1964–1967, 1969–1979, 1985–1986, komisija za socialno in zdravstveno zavarovanje, statistika 1969–1988, pogrebne svečanosti, zaključni računi 1965–1982, inventura 1974–1984, kanalizacija naselja Kidričevo, javna razsvetljava Kidričevo, kopališče Kidričevo – gradbena dokumentacija 1975, otroški vrtec 1974–1976, načrti telefonije Kidričevo leta 1987, vodovod in kanalizacija 1956–1990, Apače, Njiverce , situacije iz let 1986 in 1988–1991, kabelska televizija – pogodbe, situacija 1992, 1994–1995, fotografije in filmi, blagajniška knjiga, OF in SZDL 1948–1987.

Klasifikacijska oznaka: ABM2

Ime in sedež ustvarjalca: Krajevna skupnost Kidričevo.

Historiat ustvarjalca: 
Krajevno skupnost Kidričevo je ustanovila Skupščina občine Ptuj z odlokom dne 24. decembra 1964 št. 025-1/64-1 (Uradni vestnik okraja Maribor 2/65). Poslovati je začela s 1. aprilom 1965. Skupnost je zajemala naselja Kidričevo (Kidričevo I in Kidričevo II) in Njiverce ter naslednje vasi: Apače na Dravskem polju, Kungota na Dravskem polju in Strnišče. Sedež skupnosti je bil v Kidričevem. Praznik krajevne skupnosti je bil 10. april – v počastitev rojstnega dne narodnega heroja Borisa Kidriča (Petra Kalana), 1. predsednika slovenske vlade in po katerem se tudi imenuje kraj Kidričevo. V krajevni skupnosti so občani organizirali in pospeševali komunalne, gospodarske, socialno zdravstvene, vzgojno varstvene, kulturno prosvetne in druge dejavnosti in skrbeli za razvoj naselja. Organi krajevne skupnosti so bili: svet krajevne skupnosti, poravnalni svet in komisije (stalne in občasne). Svet krajevne skupnosti je predstavniški organ skupnosti in njen najvišji organ. Sprejema statut in ostale splošne akte skupnosti, sprejema perspektivni in letni plan dela, sprejema predračune dohodkov in izdatkov ter potrjuje zaključni račun skupnosti, voli in razrešuje predsednika in podpredsednika sveta ter imenuje stalne in začasne komisije … ter opravlja druge posle, za katere je pristojen svet po predpisih in sprejetem statutu. Nadzorni svet ima svojega predsednika in se sestaja vsaj dvakrat letno ter pregleduje poslovanje vseh organov skupnosti. Člani nadzornega odbora (3) so imeli pravico do udeležbe sej organov skupnosti. Poravnalni svet je bil družbeni organ krajevne skupnosti, ki je poskušal doseči poravnavo v sporih med občani. Imel je predsednika in dva člana ter enako število namestnikov. Poravnalni svet je izvolil zbor volivcev izmed občanov, ki stalno prebivajo na območju skupnosti za dobo dveh let. Komisije so bile stalne ali občasne. Za člane komisije so lahko bili imenovani tisti občani, ki so s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomagali pri delu komisije. 

Historiat fonda: Izročiteljica gradiva je bila občina Kidričevo decembra 2006. Gradivo je bilo tehnično opremljeno, s prevzemnim popisom arhivskega gradiva . Ohranjenost arhivskega gradiva je dobra.

Stara signatura: 364

Na tej spletni strani so objavljene vse javne datoteke z preusmeritvami na izvirno spletno stran. Fotografije so iz javne zbirke ali so objavljene z dovoljenjem navedenih avtorjev ali Lasnikov. Vse datoteke ali fotografije, ki so last avtorjev in so kot take zaščitene z Zakonom o avtorskih pravicah. V primeru nestrinjanja z objavo se avtorju ali lastniku iskreno opravičujemo in na njegovo zahtevo bomo takšne vsebine nemudoma odstranili. Vse tovrstne informacije, želje ali zahteve pošljite na e-poštni naslov:  vladko.meglic@gmail.com.

Spletno stran https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/ samostojno in neodvisno ureja Vladko Meglič.

Zgoraj QR koda ime strani: https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/

Predsednik Zgodovinske sekcije Matej Slekovec ZS-MS: Aleksander Kumer

Idejna zasnova strani, izvedba in urednik: Vladko Meglič

Dosegljiv sem na:

vladko.meglic@gmail.com

GSM: +386 41 683 045

Uporaba brez izrecnega dovoljenja avtorja je prepovedana.