TABORIŠČE 1941-1945

Situacijski načrt Strnišča pred letom 1941, *vidni ostanki taborišča iz 1918 leta*, nad železnico zahodno, RAZKUŽILNICA in PEKARNA, GRAD Z PRISTAVO, pod železnico POKOPALIŠČE in ostanki bolnišnice MLADA BOLESLAV *Nemški*

**– SI_ZAP 96_ZN 108 _škatla 2_leto 1943 (karta predvidenega mesta STERNTAL).jpg**

SI_ZAP_096_ZN (Zbirka zemljevidov in načrtov), rt št. 108 Mesto Sternthal 1943

Idejni načrt, ki prikazuje izgradnjo mesta Strntal na območju sedanjega Kidričevega, je precej obsežnejše, nekje za 22000 tisoč prebivalcev.

Nemški okupator je v prvih mesecih okupacije pustil jugoslovansko upravno razdelitev, razpustil je le občinske odbore ter imenoval nove župane. V občini Cirkovce je za župana imenoval Viktorja Starašino, v Sv. Lovrencu na Dravskem polju Franca Beraniča, ki pa ga je 17. aprila 1942 nasledil Martin Korošec. V občini Slovenja vas je županske posle najprej opravljal Johann Kajzersberger, od 27. junija 1942 pa je bil za župana imenovan Josip Museg. Naselja današnje občine Kidričevo so bila med okupacijo vključena v iste občine kot pred vojno. Po okupatorjevem štetju prebivalstva z dne 29. novembra 1942 je na ozemlju današnje občine Kidričevo živelo 6064 prebivalcev. Ker iz okupatorjevih statistik niso podani podatki za posamezne kraje, navajam podatke za celo občino. Največ prebivalcev, 2325 ali 38,34 %, je živelo v občini Cirkovce, 1955 ali 32,23 % v občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju, v občim Slovenja vas pa je živelo 1784 ali 29,41 % prebivalcev. S kmetijstvom se je ukvarjalo 71,8% prebivalstva, z industrijo in obrtjo 13,6%, s trgovino in prometom 5 %, v javnih službah 1,9 %, ostalih poklicih pa 7,7%. Večina prebivalstva, kar 54,6%, je bilo kmetov – samostojnih gospodarjev kmetij, 27,9 %je bilo delavcev, 11,7% je bilo vzdrževanih družinskih članov, 4.8%’ je bilo uslužbencev, le 1% oseb pa je bilo uradnikov.

Takoj po prihodu so nemške okupacijske oblasti najprej poskrbele za ponemčenje naših krajev. Pri tem so se naslonile na krajevni imenik, ki gaje pripravil Inštitut za jugovzhodno nemštvo v Gradcu že leta 1940. Nacisti so ga uporabljali vse do jeseni 1943, ko so nekatere kraje ponovno preimenovali. Med okupacijo so kraje občine Kidričevo preimenovali takole: Cirkovce – Zirkovetz – leta 1943 Stauden, Dragonja vas – Drasensdorf, Mihovci – Micheldorf, Pongerci – Pongerzen leta 1943 Baumgarten am Draufclde, Spodnjo Jablano – Untorjabling, Starošinci – Staroschinzen leta 1943 Altmannsdorf, Stražgonjca – Strassgoinzen lota 1943 Strassgang am Draufelde, Šikole – Schikola leta 1943 Hofstatt, Zgornje Jablane – Oberjabling, Apače – Amtmannsdorf, Sv. Lovrenc na Dravskem polju – St. Lorenz am Draufelde leta 1943 Lorenz am Draufelde, Župečja vas – Saukendorf, Pleterje – Langenacker, Kungota – St. Kunigund, Ravno polje – Ebensfeld in Njiverce – Niverzen leta 1943 Kniobotsdorf.

Ptujski zbornik ll 1962, stran 67 Pet fotografij, ki so se ohranile v nemškem arhivu, nam predstavlja okupatorjevo delovno taborišče v Strnišču pri Ptuju . 144 – (Inventarne številke omenjenih dokumentov, označene ob koncu opisanega dokumenta od štev. 1 do 177 iso: 144 * 375 a, b, c, d. e)

Lojze Penič TABORIŠČA V STRNIŠČU 1941-1945

PTUJSKI ZBORNIK II 1962 – SPOMINI NA SLOVENJEGORIŠKO ČETO (marsikaj se lahko izlušči)
KIDRIČEVO med 1941-1045 Irena Mavrič Žižek

Mrliška matična knjiga, iz let 1941—1945 v Lovrencu na Dravskem polju (imenski pregled, 18 žrtev vojne)

Mrliška matična knjiga, iz let 1941—1945 v Lovrencu na Dravskem polju navaja 18 smrtnih primerov v strniškem taborišču med drugo svetovno vojno. Za vzrok smrti omenja tri ustrelitve, devet žrtev bombnega napada, pet smrtnih primerov zaradi bolezni in en samomor. Po narodnosti so bili umrli: 8 Slovencev, 6 Italijanov, 3 Nemci in 1 Poljak. Vsi so pokopani na vojaškem strniškem pokopališču.