- Taborišča vojnih ujetnikov Avstro-Ogrske med prvo svetovno vojno – edinstvena numizmatična zgodovina
| Vrsta kampa | Avstro-Ogrska (Habsburška) taborišča |
| I. Taborišče za vojne ujetnike (taborišče za vojne ujetnike) | Wieselburg an der Erlauf • Purgstall • Hart bei Amstetten • Spratzern bei St. Pölten • Sigmundsherberg • Bruck-Királyhida • Bruck-Királyhida • Kenyérmezö camp • Somorja • Dunaszerdahely • Nagymegyer • Bolgodassóny • Ostffysszonyfa • Sopronnyék • be • Páegerszeg • Hajmáskér Eger (Bohemija) • Plan • Heinrichsgrün (Bohemija) • Josefstadt • Milowitz• Theresienstadt • Deutschgabel • Reichenberg • Brüx • Braunau (Bohemija) • Czaple-Gleboka • Tuchla • Jaroslau • Kleinmünchen • Mauthausen • Freistadt (Zgornja Avstrija) • Marchtrenk • Grödig pri Salzburgu • Braunau am Inn • Aschach na Donavi |
| II. Interniertenlager (taborišče za internacijo) | Thalerhof bei Graz • Nézsider • Arad |
| III. Oficirske postaje za vojne ujetnike | Neulengbach • Schloß Zell bei Waidhofen • Salzerbad bei Hainfeld • Mühling bei Wieselburg • Várószalón • Vassurány • Léka • Zalaszentgrót-Zalacsány • Taplánfa • Theresienstadt • Brüx • Deutschgabel |
| IV Komercialno skladišče vojnih ujetnikov | Brunn na gori • Nákosszentmihály |
| V. Ujetniški delavski odredi | Knittelfeld • Feldbach • Lebring (Štajerska) • Sternthal pri Pettau (Štajerska) • Dux • Sebenstein |
Taborišče Sternthal obsega:
- 230 ha
- Skupaj 295 barak
- Jeseni 1915 je bilo v vseh taboriščih prostora za:
- 9700 ranjencev in bolnikov
- 2400 vojnih ujetnikov
- 2000 pripadnikov osebja (oboroženo vojaštvo, zdravstveni delavci, uradniki, pomožni delavci itd.)
- SKUPAJ 14147 ležišč
- I. Klatovy —— 24 spalnih barak
- II. Kutná Hora – Wien XIX —— 23 spalnih barak
- III. Rusko ujetniško tabornice – Temešvár —— 24 spalnih barak
- IV. Lukavac – Sanok —— 24 spalnih barak
- V. Halic – Vršovice —— 11 spalnih barak
- VI. Mladá Boleslav —— 21 spalnih barak
- 1915 – 1916 (?) Avstro-Ogrska rezervna vojaška bolnišnica Pardubice (Češka)
Karantena —— 4 spalne barake
Delavnice —— 3 spalne barake
Bivališče moštva —— 10 spalnih barak
Raztresene barake —— 6 spalnih barak
Pekarna —— spalnih baraki
Skupaj 295 barak od tega 151 spalnih z 14147 ležišči.
KRAJEVNA IMENA / Ortsnamen / Place names
– Dunaj (German Wien) (Avstrija)
– Halič (ukrajinsko Halych, Polish Halicz) Polska
– Klatovo (češko Klatovy, German Klattau) (Češka)
– Kutna Gora (češko Kutná Hora, nemško Kuttenberg) (Češka)
– Lukavac (bosansko Lukavac) Bosna
– Mlada Boleslav (češko Mladá Boleslav, German Jungbunzlau) (Češka)
– Pardubice (češko Pardubice, German Pardubitz ) (Češka)
– Sanok (poljsko Sanok, Polish Sanok) Polska
– Strnišče (German Sternthal oziroma Sterntal) Slovenija
– Vršovice – Nusle (češko Vršovice-Nusle, German Werschowitz-Nusl) (Češka)
– Galicija (Polish Galicija, German Galizien) Ukrajina
Kratice / Abkürzungen / Abbreviations
K.u.k. Army cesarska in kraljeva armada / kaiserlich und königliche Armee / Imperial and Royal Army
Prenos
Vrednost krone v času:
1914 – 1 krona- 3,8€
1915 – 1 krona – 3,8 €
1916 – 1 krona – 3,2 €
1917 – 1 krona – 2,5 €
1918 – 1 krona – 1,8 €
vrednost je preračunana iz avstrijskega šilinga v letu 2002.
Skratka, krona je v nekaj letih izgubila več kot 50 %.
Taborišče je imelo:
- Lastno parno elektrarno (lokomobile)
- Ozkotirno železnico
- Vodovod in kanalizacijo
- Ledenici (pod zemljo)
- Javno razsvetljavo
- Svoj pošto-brzojavni urad
- Klavnica
Drugi objekti:
- Kegljišče
- Čitalnica
- Šola za nepismene
- Sakralni objekti
- Kopališče
- Trgovine …
Osebje taborišča:
- Zdravniško osebje: Čehi, Nemci, Slovenci
- Stražarji: madžarski vojaki
Vojaške rezervne bolnišnic, v Strnišču med prvo svetovno vojno
Avstro-ogrski vojski so narekovale med prvo svetovno vojno vojaške potrebe, da je zgradila leta 1915 v Strnišču več vojaških rezervnih bolnišnic taborišče za vojne ujetnike.
Na bojiščih so nudili prvo pomoč ranjencem frontni lazareti in bližnje vojaške bolnišnice. Velik naval ranjencev in bolnih vojakov na vojaške bolnišnice je vojaške oblasti prisilil zgraditi še rezervne bolnišnice z imeni matičnih bolnišnic, odkoder so sprejemale bolne vojake. Vojaške oblasti pa so potrebovale tudi taborišča za vojne ujetnike.
Kakor nam dokazujejo zgodovinski viri, so pričeli graditi taborišče v Strnišču marca 1915 in z gradnjami zaključili že jeseni 1915, le nekaj manjših gradenj so opravili še pozneje.
V šestih ograjenih taboriščih z barakami in z nekaterimi barakami izven ograjenih taborišč je bilo prostora za okrog 14.100 postelj, kar nam prikazuje ohranjeni načrt taborišč iz leta 1915. Tako je blizu starega Ptuja, znanega že iz rimskih časov, ki je štel leta 1910 le okrog 4000 prebivalcev, zraslo leta 1915 v nekaj mesecih naselje lesenih barak, ki je lahko spravilo pod svoje okrilje nad trikrat več prebivalcev.
Ohranjeni dopisi med okrajnim glavarstvom v Ptuju in vojaškim poveljstvom v Gradcu ter vojaškim gradbenim vodstvom taborišča v Strnišču nas seznanjajo, čigavo zemljo so uporabili za gradbišče.
Da so se vojaške oblasti odločile prav v Strnišču zgraditi veliko vojaško bolniško naselje, so bili odločilni trije dejavniki: bližina železnice, zemlje- pisna lega in kakovost tal.
Prvi ohranjeni dopis v protokolih mapi okrajnega glavarstva v Ptuju o gradnji taborišč v Strnišču med I. svetovno vojno je z dne 28. marca 1915. To je odobritev projekta za gradnjo sanitarij, ki ga je poslalo vojaško poveljstvo v Gradcu vojaškemu gradbenemu vodstvu v Strnišču. Projekt je pripravila sanitarna komisija gradbenega vodstva vojaškega ujetniškega taborišča v Strnišču (Militaerbauleitung fuer das Kriegsgelangenen-Lager in Sterntal).
Vojaške oblasti so tedaj nameravale zgraditi le vojaško ujetniško taborišče za približno 20.000 vojnih ujetnikov. Graditi so ga pričeli marca 1915. Ko pa je maja 1915 izbruhnila vojna osrednjih sil z Italijo, so načrt taborišča v Strnišču spremenili. Potrebovali so namreč več vojaških bolnišnic bliže italijanske fronte. Vsa taborišča vojnih ujetnikov na Štajerskem in Koroškem so zato ukinili. Iz Strnišča so izselili prvih 1000 vojnih ujetnikov, ki so jih tam že maja 1915 naselili. Poslali so jih na Madžarsko.
IZ ZGODOVINE STRNIŠČA IN KIDRIČEVEGA
Vida Rojic (stran 57 – 121)
ZGODOVINA - KIDRIČEVO 