Poskus industrializacije Strnišča
- L. 1921 Franc Čuček predstavi načrt industrializacije Strnišča
- Iz A-O časov je ostala infrastruktura: parna elektrarna, ozkotirna železnica, pekarna, skladišče raznega blaga, pralnica itd.
- Čuček odpre več manjših podjetij:
- tovarno za predelavo sadja,
- industrijo lesne volne in zabojev,
- tovarno slamnatih tulcev,
- tovarno parfumov,
- tovarno zvočnih doz za gramofone,
- pletarno za rogozno pletenino (tepihe),
- tovarno tehtnic (5-1000 kg)
- Podjetja niso uspešna in sledi 1. 1. 1926 leta osebni stečaj, Franca Čučeka.
- Vse objekte prevzame Ljudska posojilnica v Ljubljani.
- Do leta 1931 podrejo večji del taborišča in razprodajo.
Poslovni načrti Franca Čučka v Strnišču
Vojaška taborišča v Strnišču iz prve svetovne vojne so še po njej predstavljala s svojim premičnim in nepremičnim premoženjem veliko vrednost. Barake z opremo, skladišča z raznim blagom, parna elektrarna, vodovod, ozkotirna železnica, pekarna, pralnice in še vse drugo, je nudilo priložnost za izkoriščanje taborišč v gospodarske namene.
Za nakup objektov in materiala se je ogrel podjetnik Franc Čuček s Ptuja, proizvajalec šampanjca. Leta 1919 se je o nakupu Hellinove strniške graščine s posestjo nameščenih barak pogajal z gospodarsko komisijo pri Deželni vladi za Slovenijo, ki je taborišče tedaj prevzela. Pri nakupu se je Franc Čuček obvezal, da ne bo mešetaril, temveč bo poiskal družabnike, ki bodo svoj kapital vložili v gradnjo velike tovarne in več manjših obratov. V pismu komisiji 30. marca 1921 je Čuček predstavil načrt industrializacije Strnišča in pri tem navedel svoje pogovore z gospodarstveniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije o prevzemu taboriščnega dela Mlada Boleslava južno od železniške proge. Tam bi zgradili veliko tovarno železniških voz in premakljivih stavb. Tovarno naj bi opremila saška tovarna (Christoph in comp. Unmack iz Görlitza pri Dresdnu), ki bi vložila 25 % svojega kapitala, preostali 75 % delež pa jugoslovanska podjetja. Gradnja tovarne bi po Čučkovem mnenju – ob urejanju vodovoda, kanalizacije, električne napeljave, ozkotirne železnice – imela vse možnosti za razvoj. Hkrati je pripomnil, da država podpira gradnjo podobne tovarne z mnogo slabšimi možnostmi v Slavonskem Brodu.
Franc Čuček si je zamislil tudi ureditev obrata sadnih sokov in konzerv s sadjem v nekdanji pralnici in razkuževalnici. Pri realizaciji programa bi sodelovala dva družabnika z Goriškega, strokovnjaka za konzerviranje sadja; v sezonsko delo naj bi pritegnili vsaj 50 beguncev. Konfrvirano sadje bi izvažali v Švico in tako bi kmetje ptujskega političnega okraja lahko tržili svoje pridelke.
Družinske fotografije Franca Čučka priskrbel: Franc Mlakar ljubiteljski zgodovinar
1- T. lesne volne_2- T. tehtnic_3- T. konzerv suhih sliv in sadja_4- T. slamnatih tulcev
ZGODOVINA - KIDRIČEVO 