Vojaško pokopališče 1. svetovne vojne
Vojaško pokopališče v današnjem Kidričevem je bilo del kompleksa avstro-ogrskih ujetniških taborišč in rezervnih vojaških bolnišnic, ki so na tem območju delovale med letoma 1915 in 1918.
ZBRANO JE 985 IMEN ŽRTEV VSEH VOJN, KI SO POKOPANI NA TEM POKOPALIŠČU, prečiščena tabela v Excelu:
Prečiščena tabela vseh znanih imen umrlih in pokopanih na pokopališču je 985. – Excel.
ANNO-Suche(se odpre v novem zavihku)
- Leta 1915 je merilo 0,93 hektarja
- Do l. 1918 pokopanih okrog 3000 vojakov
- Na njem pokopavajo še leta 1945
- 985 – vseh žrtev z imeni in priimki, ki počivajo na tem pokopališču. (1915-1918)
- 730 – umrlih avstro-ogrskih vojakov, z imeni in priimki. (1915-1918) iz Avstrijskega nacionalnega arhiva. ANNO
- 255 – umrlih vojakov, z imeni in priimki. (1918-1946)
- 131 – Slovencev primorskih vojnih beguncev. (1918-1922)
- 50 – Ruski vojni ujetnikov je umrlo (1915-1918).
- 11 – Ruskih kadetov (1920-1922).
- 18 – žrtev 2. svetovne vojne 1944-1945.
- 43 – brez imenskih žrtev 2. svetovne vojne, (ujetniki is taborišča na Hajdini po letu 1945).
- 2 – pokopana v juliju in septembru 1945.
AVSTRO-OGRSKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE
Vojaško pokopališče v današnjem Kidričevem je bilo del kompleksa avstro-ogrskih ujetniških taborišč in rezervnih vojaških bolnišnic, ki so na tem območju delovale med letoma 1915 in 1918. Na njem so preminule pokopavali že leta 1915. Oktobra tistega leta je vojaško pokopališče merilo skoraj 0,93 hektarja. Ležalo je med borovimi gozdovi in bilo ograjeno z zidano ograjo ter imelo dva vhoda. Oba pokopališka portala, grajena iz umetnega kamna, sta imela železna dvokrilna vrata. Opremljena sta bila z napisom »K. u. K. MILITÄRFRIEDHOF«, ki nas še vedno opominja, da stopamo na vojaško pokopališče. Vrh obeh portalov sta se do današnjih dni ohranila križa, obdana z vencem, z napisom VITAM PRO PATRIA, podobna tistemu na avstrijskem odlikovanju reda Marije Terezije. Pokopališče je bilo razdeljeno na 12 različno velikih parcel. Na njih so ločeno po veroizpovedih pokopani vojaki iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bukovine, Češke, Slovaške, Francije, Galicije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovenije, Srbije, Šlezije itd.
Leta 1916 so na pokopališču po načrtih arhitekta narednika Ludvika Lepušića začeli graditi neobaročno kapelo Marije Pomočnice. Pri njeni ureditvi so pomagali avstro-ogrski pehotni vojaki, ki so bili izučeni za kamnoseški, pleskarski, rezbarski, mizarski, slikarski, tesarski in ključavničarski poklic. S pomočjo prostovoljnih prispevkov so jo dokončali naslednje leto. Pokopališko kapelo je nato na veliki slovesnosti, ki je potekala 24. oktobra 1917, posvetil knezoškof dr. Mihael Napotnik.
Med 1. svetovno vojno je nasproti kapele stal še spomenik v obliki kamnite stele z napisom »PRO PATRIA«, ob katerem sta bili še dve plošči z imeni pokopanih. Spomenik se ni ohranil.
Koliko vojakov je dejansko bilo pokopanih med prvo svetovno vojno, ni povsem znano. Po najvišji oceni naj bi jih bilo 3.000, vendar France Stele, ki je pokopališče pregledal leta 1922, navaja le 965 grobov. Pri tem pa obstaja možnost, da so v določene grobove pokopali dva ali več vojakov. Tudi po koncu 1. svetovne vojne pokopališče ni zaprlo svojih vrat. Na njem so pokopali še 128 umrlih primorskih Slovencev in vsaj 12 umrlih ruskih kadetov iz begunskega taborišča v Strnišču (današnjem Kidričevem). Znano je tudi, da so med 2. svetovno vojno na njem pokopali 18 umrlih v delovnem taborišču Strnišče in leta 1945 še 43 nemških vojnih ujetnikov iz taborišča v Hajdini.
Pismo z opisom kje na pokopališču so se nahajali ruski grobovi
Izvleček iz pisma, ki je bilo napisano 1932 leta ob naročilu izdelave granitnega spomenika – hrani mag. Radovan Pulko.
Čez 3-4 minute bodo po tej neuhojeni, zanemarjeni poti velika široka kamnita vrata (močnejša, lepa kamnita, še avstrijske gradnje). Tudi ograja je najprej kamnita, nato se pa spremeni v žičnato. To je ograja avstrijskega vojaškega pokopališča in Alyosha počiva na njem. Pokopališče je veliko, mislim, da je vsaj 800 – 1000 enakih cementnih spomenikov nad mrtvimi vojaki. Na sredini je kapelica, cerkvica. A sedaj je pokopališče povsem zanemarjeno in poraslo z visoko travo, marsikje so posejane jelke, za vse to nihče ne skrbi.
Na levi, kratki strani pokopališča, pod samo žično ograjo, je 9 grobov naših kadetov, od tega je 2. od vogala Aljošin grob. Nad vsemi kadetskimi grobovi, (zemljske gomile so ohranjene precej natančno in jasno), so postavljeni močni, veliki okrogli leseni križi, na vsakem pa je plošča z napisom. Približal sem se od zadnjega groba in z grozo videl, da je čas skoraj uničil napise. Toda na srečo je na predzadnjem križu, DRUGI IZ KOTA GROBA napis, » ALEK…. Alft…..« Brez dvoma, grob je naš. Iz dna srca sem molil zate in za Volodjo in za pokojne Sofije, spomnil sem se veliko dobre preteklosti. Pošiljam ti tri liste z njegovega groba. Njegov kraj je prijeten, dober in celotno pokopališče je namen naredilo lahek, celo vesel vtis, kljub temu, da je bilo zapuščeno.
1915–1918: Iz celotnega Lazareta (vojnih bolnišnic) do konca vojne pokopljejo do 3000 vojakov 13. narodnosti Avstro-Ogrske armade.
1918–1922: Iz taborišča za primorske begunce Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je umrlo in pokopanih na pokopališču 128 oseb.
- ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE – Primorski begunci med svetovnima vojnama na ptujskem območju Ljubica Šuligoj / Stran 154 – Stečaji in usoda večjih podjetij na Ptujskem v tranzicijskem obdobju Aleksander Lorenčič / Stran 180
1915-1918: Na pokopališču je pokopanih 50 Ruskih vojnih ujetnikov
1920–1922: Na pokopališču je pokopanih 11 gojencev Ruskega Krimskega in Donskega korpusa
1941–1945: Iz okupacijskega taborišče 3. rajha na južni strani železnice je na pokopališču pokopanih 18 oseb.
1945–1949: jugoslovansko taborišče “OZNA” za Nemce, Madžare, sodelavce okupatorja in nasprotnike povojnega režima
1949–1950: kazensko delovno taborišče Ljudske republike Slovenije
DOPIS, (spodaj), vsem Narodno Osvobodilnim Odborom – NOO, dokazuje, zakaj je bilo pokopališče načrtno uničeno, kajti na njem je za novo oblast bil pokopan sovražnik (nekje 63 okupatorjev).
SI_ZAP_škatla 3_ovoj 20_spis 263_357-358_Obnova vojnega pokopališča v Kidričevem
ZGODOVINA - KIDRIČEVO 